Friday, August 27, 2010

Za Brežice iz srednjega veka nimamo niti omenjenega, kaj šele ohranjenega mestnega pečata na kaki listini. Ko je leta 1384 prodal brežiški meščan svojo posest pri Pleterjah grofu Hermanu Celjskemu, so listino pečatili trije fevdalci iz okolice, saj meščan tisti čas ni imel lastnega pečata.

Na prošnjo sodnika, sveta in občine meščanov Brežic je kralj Ferdinand I. z listino od 29. 3. 1535 mestu podelil grb, ki ga je tudi opisal. Brežiški grb je bil sprva tak: spodaj v ospredju se je nahajala modra vodna površina, nad njo so bili trije okrogli »brežci« ali hribčki, od katerih je bil srednji nekoliko višji, za njimi pa se je dvigala rumena konica, ki je segala do roba ščita, ostalo grbovno polje pa je bilo črne barve. Šlo je za primer »govorečega« grba, o tem pričajo trije »brežci« ob reki. Rumena konica v ozadju je služila lažji prepoznavnosti, hkrati pa je zapolnila sicer prazno grbovno polje.

Mesto Brežice je v resnici imelo ta grb, ki je bil potrjen leta 1535, v rabi že prej. Opazimo ga namreč lahko na mestnem pečatu z letnico 1530, ki je hkrati najstarejši, kar jih poznamo za Brežice. Zelo velika verjetnost je, da se je isti grb nahajal tudi na srednjeveškem mestnem pečatu, ki pa je žal izgubljen


Pečatnik mesta Brežice iz leta 1530

Opis pečatnika iz leta 1530:

Okrogla pečatna ploskev s premerom 35 mm je bila izdelana iz srebra, ročaj pečatnika pa je bil železen. Profiliran pečat vsebuje napis na širokem polkrožnem traku:

S ◦ DER ◦ STAT ◦ RAN ◦ 1530

Črke so kapitalne in odgovarjajo času, v katerem je pečat nastal. Med besedami napisa se nahajajo krogci kot ločila oziroma polnila. Pod napisom je ščit renesančne oblike z dvema zvitkoma zgoraj na vsaki strani, spodaj pa je polkrožen. V ščitu je brežiški grb. Med grbom in napisnim trakom je profilirano vegetativno okrasje.


Vir: Otorepec, B. Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem

Sunday, August 23, 2009

MIDVA

MIDVA

Midva sva tiho, pozabljeno pokopališče.
V naju mrtva ljubezen spi.
V tišino, kjer večnost med trhlimi križi dremlje,
le redko samoten ptič zacvrči.

Zacvrči, vztrepeta, odprhne ...
ko da ga je groza pred nama obšla.
In spet se težek mir zlekne med davne spomine
in spet sva ko groba dva.

Ah, nekdaj bila sva veji v pomladnem nemiru,
prepletajoči liste v objem drhteč,
nekdaj s strastjo sva naju v sebi iskala,
zdaj se že davno ne iščeva več.

Vsak zase hodiva po tem neveselem svetu
in ne hudo ne lahko nama v srcu ni.
Tako bova do konca poti hodila,
ti ne več jaz, jaz ne več ti.


Ivan Minatti

Friday, August 21, 2009

Trenutno se najbolj veselim:

  • opremljanja stanovanja v Mariboru
  • ponovnega kampiranja v Šobcu
  • (po možnosti uspelih) razvitih slik moje Diane in Ninine Holge
  • Kolpe
  • nove epizode True Blood-a
  • nove Burde

Monday, December 15, 2008

Trenutno se pelje k meni, samo da mi prinese čokolado. Pač je najboljša!


Friday, September 12, 2008

" Le zakaj smo oslepeli, Ne vem, morda bomo nekega dne izvedeli za vzrok, Hočeš, da ti povem, kar mislim, Povej, Mislim, da nismo oslepeli, mislim, da smo slepi, Slepci, ki vidijo, Slepci, ki kljub temu, da vidijo, ne vidijo. "

Sunday, August 17, 2008

Missing

Včeraj zvečer je pobegnila naša želva. Težko jo je najti, saj se želve ne odzivajo na nikakršno ime, ne spuščajo nobenih glasov in ne gojijo čustev do ljudi, kar bi jih mogoče vodilo domov (plus to, so še zelene barve in se jih težko vidi v travi).



Wednesday, August 6, 2008

Še malo, pa bova nekje tam pod smreko, ob jezeru …